16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), zato ta dan praznujemo kot SVETOVNI DAN HRANE vse od leta 1979.
Svetovni dan hrane ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa imamo več kot milijardo prekomerno hranjenih ljudi. Med temi je kar tretjina debelih – to je z visokim rizikom srčno žilnih obolenj, diabetesa in ostalih zdravstvenih problemov.
Ob tem bi se moral vsak izmed nas zamisliti nad svojimi dejanji, saj bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.
Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje. Pri Organizaciji združenih narodov so 16. oktober določili za svetovni dan hrane z namenom, da bi potrošnike ozavestili o pomenu prehranske varnosti za vse prebivalce. To je le en košček mozaika leta 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj, s katero se je mednarodna skupnost in z njo tudi Slovenija zavezala odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.
Letošnji svetovni dan hrane je posvečen globalni varnosti preskrbe s hrano – odnosu med migracijami in prehransko varnostjo. Najpomembnejša mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo z izpostavljanjem te tematike želi opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.
Po podatkih OZN je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 zemljan. Število lačnih je s 777 milijonov v letu 2015 naraslo na 815 milijonov prebivalcev leta 2016. Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki postaja pereč problem.
Nastajanju zavržkov se ne moremo povsem izogniti, saj odpadna hrana nastaja v vsej prehranski verigi – pri proizvodnji in potrošnji.
V Sloveniji smo leta 2015 odvrgli 151.000 ton hrane, od tega kar 55.000 ton užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kilogramov užitnega dela hrane, to je hrane, ki naj ne bi končala v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 7 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca je bilo zavrženih v procesu distribucije živil, kar 20 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca pa je zavrgel končni uporabnik, (vir: Hrana med odpadki, Statistični urad RS, 2016).
Odgovornost za odpadno hrano večinoma nosijo gospodinjstva. Razlogov za to je več, a gotovo je eden glavnih v pomanjkanju zavedanja potrošnika, načrtovanja nakupov in znanja o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Zmedo povzroča tudi razumevanje oznak na embalaži ali roka uporabnosti izdelkov. Na drugi strani gostinci težko predvidijo natančno število strank in velikost obrokov, neučinkovito upravljajo zaloge, zgodi pa se tudi, da je embalaža ali hramba prehrambnih izdelkov enostavno napačna.
Naj bo letošnji svetovni dan hrane spodbuda za vse nas, da bomo s hrano spoštljivo ravnali.