V ponedeljek, 8. 4. 2019, je v Ljubljani potekal 29. nacionalni otroški parlament. Brkinsko-kraško regijo je zastopala predsednica šolskega parlamenta OŠ Divača, naša sošolka Adna Hasić, pod mentorstvom učiteljice Tanje Trebec Benedejčič.

Velika dvorana Državnega zbora RS je gostila 144 mladih parlamentarcev iz 20 regij, ki so debatirali na temo ŠOLA IN ŠOLSKI SISTEM.

Po premaganem strahu in uradnem nagovoru predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, so sledila vprašanja parlamentarcev za predsednika. Gospod Borut Pahor je dejal, da je v šoli pogrešal znanje matematike. Povedal pa je tudi: »Imel sem veliko prostega časa poleg italijanščine, da bi se lahko zatekel tudi h kakšni drugi šolski dejavnosti, kajti v osnovni in srednji šoli ima vsak dovolj časa, vendar ga ne znamo uporabiti. Šola nas uči svobodno razmišljati.«

Sledila je predstavitev udeležencev in nagovor univerzitetne diplomirane psihologinje in predsednice zavoda Zveza prijateljev mladine, gospe Darje Groznik. Povedala nam je: »Dragi mladi, tu ste zato, da se pogovorite na ves glas, da s svojim razmišljanjem nagovorite odrasle, tudi najvišje predstavnike naše države. Aktivno državljanstvo, spoštljiv in argumentiran govor ter upoštevanje drugačnosti, je tisto, kar vas bo popeljalo naprej. Svet, v katerem živimo mi vsi, predstavlja številne pasti. Ne prepustite se sovražnosti izključevanja.« K besedi sta bila pozvana tudi minister za izobraževanje gospod Jernej Pikalo in podpredsednica Državnega zbora  RS  gospa Tina Heferle.

Kasneje pa nam je predsednik otroškega parlamenta predstavil dnevni red, ki je bil sprejet z dvigom rok.  Preden so učenci dobili navodila za delo v skupinah, je potekalo fotografiranje parlamentarcev s predsednikom RS. Nato so dobili navodila za delo v skupinah. Učenci so bili razvrščeni po regijah. Še preden smo odšli iz Velike dvorane, je 144 osnovnošolcev glasovalo o temi naslednjega, 30. otroškega parlamenta. Izbrali so temo »MOJA POKLICNA PRIHODNOST« (71 glasov).

Učenci so delo nadaljevali znotraj štirih skupin. Vsaka skupina je imela svojo temo: šola za življenje, odnosi v šoli, metode in načini poučevanja/učenja ter učne vsebine.

Po slabih dveh urah, smo se ob poldne spet zbrali v dvorani, kjer je bila beseda predana gostom. Predstavnik posamezne skupine nam je predstavil, kaj je njegova skupina počela in česa si v prihodnosti najbolj želijo.

Večina je izpostavila, da si želijo več praktičnega učenja, učilnice na prostem, učenje bontona, prve pomoči in retorike, več znanja in informacij o aktualnem dogajanju, predstavitev poklicev, učenje in tudi merjenje čustvene inteligence … Mladi si želijo tudi, da bi predmeti, kot sta likovna umetnost in šport, postali predmeti brez ocen, bolj z namenom povezovanja, druženja in sprostitve. Izpostavljeno je tudi bilo, da si želijo več ur namenjenih razrednim uram.

Večkrat se je pojavilo vprašanje tudi o tem, zakaj sploh imamo NPZ (nacionalno preverjanje znanja) in ali ta test res pokaže resnično učenčevo znanje.

Po uspešno končani razpravi je sledilo kosilo in čas, da odidemo domov.

Novinarka Taja Medved, 9. r