Četudi geografska lega predvideva pripadnost Italiji, je bil Trst še pred stoletjem slovenski. Mesto, ki danes šteje dobrih dvesto tisoč prebivalcev, je bilo še v začetku 20. stoletja največje slovensko mesto. Divaški devetošolci so si ga podrobneje ogledali v petek, 4. 10., ko so dopoldan namenili šolski ekskurziji.

Prva postojanka je bil kompleks protizračnih predorov imenovan »Kleine Berlin«. Obisk kompleksa se prične pri vhodu, namenjenemu nemškim vojakom. Za razsvetljavo protizračnega zaklonišča so Nemci koristili povezavo z občinskim podjetjem. Če je prišlo do izpada elektrike z javne razsvetljave, so uporabljali akumulatorje, ki so jih zaplenili ribičem. Največja težava pri vzdrževanju zaklonišča je bila visoka koncentracija vlage v predorih. V ta nemen so uporabljali žerjavnice, v katerih so kurili koks.

Zaklonišče je v neposredni bližini Pravosodne palače, ki se povezuje s kompleksom zaporov na ulici Coroneo. Na drugi strani nas pot zanese mimo največje sinagoge v Evropi in če smo vztrajni, si lahko za kratek postanek izberemo  Ljudski vrt ali »Giardino pubblico«, kjer se nam zdi, da sploh nismo več v mestu, v njem pa vidimo kip Srečka Kosovela.

Med manj znanimi a zanimivimi točkami so bili še stolp za izdelovanje šiber iz leta 1859, starodobna trgovina v slovenski lasti “Drogheria Toso”, kjer lahko kupujete brez odvečne embalaže, in hiša, ki so jo bili (zaradi pomanjkanja vode leta1771 in dogovorjenih rokov) primorani sezidati s kisom. Med uglednimi Slovenci, ki so v Trstu živeli, je poleg Žige Zoisa bil še poslovnež in mecen Janez Nepomuk Kalister, ki je v Trstu investiral deleže v nakup ladij, imel je predilnico bombaža, barvarno in se ukvarjal s posojilno dejavnostjo ter tako pridobil več milijonov goldinarjev. Stanoval je v današnji ulici Carducci, poslopju, ki je večini znano po modni trgovini Godina.

Če vprašate nas, nam je bilo najlepše na trgu Zedinjene Italije (Piazza Unità d’Italia), kjer imajo najboljši sladoled v mestu, da o pogledu na morje sploh ne govorimo. Kakorkoli, Trst naj ne bo zanimiv le zaradi nakupovanja, ker je vreden ogleda predvem skozi oči zgodovine.

Zapisala Anja A., fotografirala Janja Č.