Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, bo v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos potekal pod sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«. Gre za globalno ozaveščanje in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanje raznolike in kakovostne hrane za vse. Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane. V Sloveniji MKGP skupaj z Zdravstveno fakulteto, Evropskim centrom za mir in razvoj in Evropsko mrežo za živilsko tehnologijo organizira posvet na temo letošnjega ključnega sporočila svetovnega dne hrane.

Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.

Po mnenju FAO bo za odpravo lakote v svetu potrebno usmeriti napore tako v odpravo podhranjenosti in nezdravega prehranjevanja, kot tudi v zaščito naravnih virov in našega planeta. Zato je cilj letošnjega obeleževanja svetovnega dne hrane spodbujanje vseh držav sveta in vseh sektorjev (kmetijskega, okoljskega, zdravstvenega, izobraževalnega,…) k združitvi naporov za dostop vseh ljudi do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah.

FAO ugotavlja, da je bilo leta 2018 več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev ter da njihovo število počasi, a konstantno narašča že četrto leto zapored. Ironično, pa smo po drugi plati priča naraščanju števila ljudi s prekomerno težo. Tako je v letu 2018 število debelih celo preseglo število lačnih in podhranjenih. Prekomerna teža in debelost pa pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka.

Zaradi močnih konkurenčnih pritiskov je zaščita kmetijskih pridelkov in živil na nivoju Evropske unije prioriteta, saj se tako zagotavlja njihovo kakovost in krepi zaupanje potrošnikov. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne evropske sheme kakovosti. Med njimi so tudi zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.

Na stopnjo samooskrbe in lakote med drugim vpliva tudi zavržena hrana. V EU se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov. Samo v Sloveniji zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v 2017 proizvedene 131.800 ton zavržene hrane, od tega 38 % užitnega dela in 62 % neužitnega dela (kosti, koščice, olupki…), kar je 64 kilogramov zavržene hrane na prebivalca.

Trenutno stanje je tudi v nasprotju s cilji, ki so si jih države članice Organizacije združenih narodov zadale v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Zato so potrebne drugačne odločitve glede prehranjevanja ter hitro ukrepanje vseh deležnikov od države, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij, pa do kmetov in posameznikov. Sektor kmetijstva lahko s preusmeritvijo z intenzivnega v trajnostno obliko ter pridelavo raznolikih pridelkov vpliva na raznolikost in možnost izbire kakovostne hrane na naših krožnikih. Živilska podjetja pa lahko na drugi strani z razvojem in ponudbo zdravju koristnih živil z manj soli, maščob in sladkorja, z izboljšanjem dostopnosti do sveže in varne hrane ter promocijo lokalno pridelane hrane, spodbudijo potrošnike k bolj zdravim prehranskim odločitvam. Prav tako je ključno sodelovanje med proizvajalci hrane in njihovo partnerstvo z izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami pri uvajanju inovacij in novih tehnologij.

Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.

Država prebivalstvo k zdravim prehranskim odločitvam spodbuja z različnimi ukrepi:

  • s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva in biotske raznolikosti v kmetijstvu ter promocijo lokalno pridelane, kakovostne hrane;
  • s pripravo nacionalnih strategij in smernic za zdravo prehranjevanje, ki se uporabljajo pri javnem naročanju in pripravi jedilnikov za vrtce, šole, domove za ostarele, bolnišnice in druge javne ustanove;
  • z zakonodajo zagotavlja standarde kakovosti ter označevanje živil in informiranje potrošnikov;
  • s krepitvijo povezovanja in sodelovanja med sektorji (kmetijstvo, zdravstvo, izobraževanje, okolje, socialne zadeve idr.);
  • z nadzorom nad označevanjem in oglaševanjem živil;
  • z mednarodnim sodelovanjem in prenosom znanj ter dobrih praks iz tujine.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vključeno v več projektov, ki z ozaveščanjem sledijo ciljem FAO. Mednje sodijo aktivno izvajanje sheme šolskega sadja, nacionalne sheme kakovosti (višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost) obeleževanje dneva slovenske hrane ter v sklopu le-tega izvajanje projekta tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru – letos torej 15. novembra), obeleževanje 20. maja, svetovnega dne čebel… Vse to so primeri dobre prakse in sodelovanja med različnimi resorji.

Vir: https://www.gov.si/novice/2019-10-11-16-oktober-svetovni-dan-hrane/

 

(Skupno 110 obiskov, današnjih obiskov 1)