V petek pred zimskimi počitnicami smo se popoldne z vlakom odpeljali do Žirovnice, kjer nas je čakal vodnik Matej in nas v dveh »rundah« odpeljal do Valvasorjevega doma pod Stolom. Najprej smo se namestili po sobah in nato nas je za večerjo čakala slastna jota z mesom. Po večerji smo naredili plan za sobotni pohod, igrali družabne igre in spili slasten čaj. Nato je sledila pravljica za lahko noč (hecam se) in sladek spanec.

V soboto smo se za zajtrk okrepčali z okusnimi jajci in čajem. Spakirali smo nahrbtnike, poskrbeli za varnost hoje pozimi v hribe in zato vzeli tudi gamaše in derezice ter se počasi odpravili proti planini Stamare, ki leži 1.400 metrov visoko nad morjem. Na planini smo se okrepčali s slastnimi domačimi klobasami učenke Julije iz Dutovelj, manjkala pa ni niti kakšna čokoladica ali bonbonček.

Del skupine se je odpravil še nekoliko višje do Hrušenske planine, ki leži kar 1.670 metrov nad morjem. Tam smo spoznali tudi, kako ravnati v primeru, če te v hribih zasuje snežni plaz, ter se preizkusili v iskanju žolne (pa ne tiste na drevesu, seveda). Počasi smo se odpravili proti koči, kjer nas je čakal slasten dunajski zrezek in pire krompir.

Po kosilu smo imeli tudi šolo varne hoje v hribe. Vodnika Matej in Erik sta nam pokazala vso opremo, potrebno za hojo v hribe pozimi in prav tako poleti. Poizkusili smo si nadeti dereze, plezalni pas, čelado …

Sledilo je sladko presenečenje vikenda … Pala pala palačinke … Njamiiiii. Nato smo izvedli še tekmovanje v briškuli, nekateri pa so igrali enko. Sledila je zadnja noč v koči … Lahko noč.

Zadnji dan nam bo večini verjetno ostal najbolj v spominu. Po zajtrku smo se odpravili proti Ajdni, do katere smo imeli kakih 45 minut hoje. Pred zadnjim vzponom smo si nadeli pasove s samovarovalnimi kompleti in čelade ter se pogumni in radovedni odpravili po zavarovani plezalni poti proti vrhu, kjer nas je čakal imeniten razgled na Julijske Alpe. Vrnili smo se v kočo, spakirali nahrbnike za domov, pojedli okusne štruklje in študel ter se zopet v dveh »rundah« z avtom odpravili proti železniški postaji v Žirovnici. Vkrcali smo se na vlak do Ljubljane in tam izstopili. Učiteljica Barbara nas je peljala na njen najboljši sladoled v McDonaldsu. S polnimi želodčki smo se vkrcali na vlak za Divačo, odigrali še zadnjo partijo enke in na končni postaji pomahali staršem ter jih objeli in zasuli s prijetnimi novicami z zimskega tabora.

Komaj čakamo junij, da gremo na poletni tabor … Več novic sledi v naslednjih mesecih.

Tabor je bil izveden v okviru PD Sežana in planinskega krožka OŠ Divača.

Mentorica Barbara, vodnika Erik in Matej ter otroci planinci